Strani

sreda, 7. september 2016

Potovanje po Italiji 2.dan

7.9.2015 – ponedeljek

Dan je namenjen obisku in raziskovanju 5 terre. Dogovoriva se da bova vsatala ob 6h in ujela vlak ob 8:30, vendar se ob 6h v postelji samo obrneva in povlečeva še pol ure.  Potem sva seveda pozna. Ko pritečeva na avtobusno postajo ugotoviva, da z naslednjim avtobusom ravno zamudiva vlak. No, prav, bo pa vlak ob 9:50 – imava viška časa. Ko stopiva na bus nihče ne prodaja karte. Ugotoviva, da bi jo moral že kupiti in na avtobusu samo štempljat. Ups. Slepa potnika. S slabo vestjo jo zbriševa z busa kar nekaj postaj prezgodaj in vso uro viška porabiva za peš hojo po La spezii.




 Na železniško postajo prideva pravočasno, kupiva karte za celodnevno vožnjo z vlakom in busi za 12,00 EUR po glavi in se spraviva na vlak. Odločiva se, da greva do zadnje postaje in preko dneva nazaj proti La Spezii. Zapeljeva se do Levante. Ups To menda ne spada več pod 5 terre. Nič zanimivega za videt. Malo se sprehodiva, kupiva pizzo al trancio in na prvi vlak nazaj proti Monterosso.






Tu pa je čudovito. Skale na katerih rastejo hiše se spuščajo direkt v morje. Peščene plaže. Že nama je, da nisva vzela kopalk. Privoščiva si pivo za 5 EUR.


Potem pa naslednja postaja Vernazza. Počasi postaneva lačna in poliževa sladoled. Majčken kraj. Vlak se ustavi ustavi skoraj na plaži.

Odpeljeva se do naslednje vasice – Corrniglia. Ta pa se nahaja visoko na hribu. Do nje vodi 365 stopnic, česar moje noge niso ripravljene prehodit.. Počakava na bus, ki naju v 5 minutah pripelje na cilj. Sprehodiva se in nazaj na bus do železniške postaje.

Naslednja postaja – Marmore-  Do naselja se pride skozi tunel. Malo sva že naveličana, vendar morava naslednji vlak čakati skoraj celo uro.
Potem pa še  Riomaggiore.  Spet tunel do centra. Malo gor in malo dol. Spet sva lačna in nekaj na hitro prigrizneva. Kalamari so gunijasti, pomfri pa dober. Tako, da se kolikor toliko najeva.
Čaka naju samo še zadnja etapa z vlakom do La spezie. Naprej pa bus do kampa. Prideva dokaj hitro. Komaj čakam, za namočit noge v mrzlo vodo, da se malo ohladijo. V. Pravi, da je vodo tako segrel, da se že delajo mehurčki. Po moje so to mehurčki umazanije. Sledi miren večer v kampu in priprave na jutrišnji premik proti Rimu.



ponedeljek, 5. oktober 2015

Potovanje po Italiji - 1.dan

6.9.2015 - nedelja
Jutranji start se zamakne na 8:00, saj zjutraj ugotoviva, da je nosilec za Garmina izginil neznanokam. Iskanje po celi hiši in vsepovsod ne obrodi sadov, zato startava brez tega. Nekako ga položim v predalček, da je viden obema in se ga normalno sliši, vendar je za šoferja vseeno prenizko.
V Sloveniji napolneva rezervorar in na pot. Prva postaja Portogruaro. V- je pozabil vzet čips in čokolado. Pogledava če imajo kak nosilec za Garmina, ampak so smo telefonski nosilci. Kasneje se ustaviva še na črpalki ob avtocesti Scahligera, kjer kupiva knjigo z zemljevidi Italije ( ki je tudi nekam izhlapela) in ugotoviva, da konec koncev tudi nosilec za telefon lahko uporabiva. Končno je Garmin na svojem mestu in gremo naprej.


Po planu naj bi se ustavila v Veroni, vendar sva izgubila že preveč časa in se odločiva, da jo preskočiva. Prvi dan je namenjen predvsem vožnji. Priti morava v La Spezio. Pri tako dobro označenih PZAjih v Italiji, ne najdeva nobenega. Greva proti 5 terre, ampak izveva, da s kamperjem daleč ne bova prišla. Obrneva se nazaj proti La Spezii in najdeva parkirišče ter se peš odpraviva proti centru, kjer iščeva TIC. Uspe nama v zadnjem hipu. 17:45 ga najdeva ob 18:oo ga zapirajo. Končno izveva kje je camper stop in se napotia tja. Označeno tako, da ga najdeva samo, ker se je Garmin nekaj zmotu – čista sreča. Cena 5 EUR za 24 ur. Elektrike ni, sanitarij ni – samo možnost izpusta.  Kamperji pa natlačeni eden poleg drugega. Pripraviva si večerjo – še dobro da imava plin. Po večerji se odpraviva na sprehod. Hodiva ob luki. Total nezanimivo. Že po 500 metrih se obrneva in vrneva v camper. Bova pač počivala in igrala karte.

Par utrinkov prvega dne:








nedelja, 19. oktober 2014

Vikend v Dalmaciji

Kot vsako leto se za en vikend v avgustu odpraviva na obisk k prijatlejem, ki dopustujejo na Pagu.









Žal se letos ni izšel cel vikend, ker so v soboto že odšli domov, zato sva podaljšala najin izlet naprej proti Šibeniku na slapove Krke. Že prej sem si poiskala avtokamp za katerega sem videla pozitivne ocene. Peljala sva se skozi Skadar in mimo vseh kampov ob cesti, kjer so nagužvani kamperji kot na parkirišču. Skoraj mi je bilo že žal, da sem se odločila priti tja v najvišji sezoni. Ampak sva vztrajala do planiranega kampa v Skočičih - kamp Marina in bila prijetno presenečena. Čudovit kamp.





Ko sem povprašala glede dostopa do slapov, so mi ponudili celodnevni organiziran izlet. Seveda sva zagrabila. In res nas je busek popeljal naokoli do krajev, ki jih sama zagotovo ne bi videla.

















ponedeljek, 1. september 2014

Skok v Italijo

Čudovito nedelja. Zadnji avgustovski dan. Treba ga je izkoristit. S prijatelji smo se odpravili na popoldanski potep v bližnjo Italijo. V Sesljan. Ko pa smo že tako blizu, smo podaljšali v Ribiško vas blizu Devina in na izvir reke Timav.

Timav je reka Reka, ki tukaj še zadnjič izvira, samo slaba 2 km pred izlivom v morje. Čisto mirno priteče izpod skal
 Ogromna drevesa, ki jih 3 skupaj ne bi objeli


 Vse skupaj ob cerkvici San Giovani, ki ima namestro oltarja arheloško najdišče.


V ribiški vasici smo se sprehodili ob morju in marini, ki seveda ne sme manjkat,


 potem pa se vrnili spet proti Sistjani ali Sesljanu po naše. 
Ozrli smo se proti Devinskemu gradu, ki gnezdi na skali nad morjem.

Šli smo mimo plaže

 in naprej proti bivšemu kamnolomu. Tam kjer se je nekoč končala pot, se nam je odprl čisto nov pogled


V zalivu kjer ni bilo nič je zraslo pravo pravcato mesto.