Yuga 5.del - meje,meje

Spet zgodnji start (8:30) in proti Opuzenu, kjer smo se ločili. D. in S. proti Pločam in domu, midva pa proti Dubrovniku in Črni gori. Na meji iz BIH v Hr (pol ure čakanja za 50 m kolone) nam je carinik kompliciral, ker je ,oj dragi reku, da imamo s sabo mleko in pašteto. Uvoz mlečnih in mesnih izdelkov je prepovedan. Vendar nas je na koncu vseeno spustil naprej s priporočilom (skoraj že grožnjo), naj ne povemo, da prihajamo iz BIH. Me pa zanima v katerem kamperju človek nima liter mleka in nekaj za zajtrk.

Na meji med Hr in Bih je spet hrvaški policaj težil, da bi morala na špuro za tovorni promet, ker je to vendar tovorno vozilo, pa na koncu popustil. Nihče drugi ni kompliciral. Pri vrnitvi iz BIH v Hr tudi nobenega problema.

Potem pa na ogled Dubrovnika. Zavila sva v mestno središče. Sledila obvezni smeri za kamperje in končala izven Dubrovnika. Po cca 4 km sva uspela obrnit in spet v napad na Dubrovnik. Na pokrito parkirišče ne moreš, tam je za kamperje prepovedano, tam ni prostora, enosmerna pot je spet vodila iz Dubrovnika. Tokrat se pa ne vračava. Poslikala sva ga iz ceste in se odpravila naprej. Pot pred nama je še dolga.

Mejni prehod s Črno goro. Brez problemov. Postanek v Herceg novem, da si ogledava stari grad, če si ga v Dubrovniku nisva. Lep sprehod po obali. Lepo mestno jedro - stari grad

Naprej proti Kotorju. Ob zalivu. Lepa vožnja in čudoviti razgled. V Kotorju parkirava. Na parkirišču bi lahko tudi prespala (kamp Naluka je bil precej pred Kotorjem, pa se nisva ustavila). V Kotorju  si ogledava stari grad. Na trdnjavo ne greva, saj nama je stopnic in vzponov za ta dan že dovolj. Pa tam jih ni tako malo. 

Odpraviva se naprej. Prodajalka v trgovini s spominki naju napoti po obmorski cesti proti Tivatu, kjer naj bi bil po par kilometrih kamp. Cesta katastrofalna, po samem robu obale. Ozka. Do kampa narediva že kar nekaj kilometrov. Kamp  pa tako postavljen, da si nisva upala niti zavit notri Iz ozke ceste pod pravim kotom v strm vzpon. Nadaljujeva proti Tivatu. Srečava še par avtokampov, vendar so napolnjeni ko šibica. Končno prideva spet na normalno cesto in nadaljujeva proti Budvi. Nikjer nobenega kampa. Malo pred Budvo pa zadnji hip opazim tabelo za kamp Trsteno. Potem spet vse neoznačeno. Še dobro, da v daljavi vidim kamperje. Obrneva in zapeljeva v kamp Jaz. Možakar na recepciji je malo nataknjen, ampak nama pokaže parcelo. Ni pogajanja. Tu parkiraj, na rikverc, prednja kolesa pa tik ob cesti. Imeli smo veliko dežja, da se ne ukopaš. OK. Saj bova samo prenočila. Tamo su ti sanitarije. Pekara. Kamp kar solidno velik. Visoki topoli. Sicer pa ne preveč poln. Plaža enkratno urejena – ležalniki, senčniki, kup barčkov. Greva na večerjo v enega od njih. Naročiva pizzo. Fantastična. Cena 15 EUR  - pizza, pijača, pa še nekaj za zapret. 

Problemi se začnejo, ko hočem v WC. Stavba  sicer velika, pol pa vidiš, da je ¾ pekara, samo zadaj dvoja vrata – Muško zaklenjeno, žensko 1 umivalnik, ki ni bil spucan že kak mesec in dve kabini s školjko. Umazano. Minimalistično, ma če bi bilo vsaj solidno čisto. Sprehod po plaži, vendar kakega Wcja ne najdeva nikjer. OK bomo pa uporabljali našega v kamperju. Ni mi ravno, ampak druge ni. Drugo jutro za spominek slikam famozne sanitarije. Pred vrati sedi možakar in kasira 0,50 eur na osebo. Niso to sanitarije samo za kamp, ampak kar za celo plažo.

Prevoženih 263 km

Yuga 4.del - proti Međugorju

Zjutraj naprej proti Mostarju. Postanek v Jablanici. Ogledali smo si most iz bitke na Neretvi. Most so porušili partizani, kasneje so ga  Nemci ponovno zgradili, po njem je vozila železnica do 1965-66, ko so progo ukinili. Ko so leta 1968 snemali film Bitka na Neretvi  so most ponovno porušili in te ruševine so tam še zdaj kot muzej. Zraven pa še muzej te bitke, cele vojne in muzej najnovejše vojne.

Naslednja postaja je bil Mostar.Sprehodili smo se preko mosta in po starih mestnih uličicah. Most drsi, je strm. Mostar je pa zelo obnovljen

 Pa še obisk turške hiše in posedanje v sobi, ki je na stebrih posajena visoko nad Neretvo.

Iz Mostarja smo se odpravili še na izvir reke Bune, za katerega smo dobili priporočila, vendar nismo bili tako zelo navdušeni nad njim. OK. Ena jama polna vode. Pa reka teče naprej.

In naprej proti Međugorju.

Nastanili smo se v kamp Zemo. Napolnjen ko šibica, da nas je namestil v svojem dvorišču. Prostora mogoče za 40-50 kamperjev, sanitarije velike in dokaj solidne.

 Maša – ogromna množica ljudi.

Narejenih 179 km

Yuga 3. del - Sarajevo

Zjutraj smo si privoščili daljše spanje, miren zajtrk, potem pa se odpeljali s tramvajem na Baščaršijo. Karta za dobre pol ure vožnje v vsako smer je bila 6 KM (3 EUR) – povratna za dva. Tramvaji pa so taki, da se bojiš, da bodo razpadli.

Med vožnjo smo videli velik del Sarajeva. Si vzeli nekaj ur za sprehod po baščaršiji. Našli Željota in pri njem pojedli čevapčiče in Pleskavice, ki pa so nas razočarali. Saj niso bili slabi, vendar po vsej reklami za Željota si človek pričakuje več.

Našli smo baklavinico- kjer smo si vzeli različne baklave in jih preizkušali. Njamsi.

 

Prespali še v Sarajevu,

Yuga 2.del : Jajce- Sarajevo

Naslednji dan smo se podali na pot proti Sarajevu. Najprej smo si seveda ogledali Jajce. Jajce je na hribu. Klanci gor in klanci dol.  Mestece vredno ogleda.

Čudovit slap.

Avtokamp Oaza Sarajevo.

Sanitarije komplet nove. Toliko nove, da še dokončane niso. Nikjer nobenega obešalnika ali poličke, kamor bi odložil toaletne potrebščine. Ima pa vsak WC svoje okno. Pri tuših tudi nobenega obešalnika, zato smo hodili tja s stopničko kamperja, da smo stvari odložili nanjo. Slačenje in oblačenje seveda v skupnem hodniku, ker je bilo itak vse pod vodo. Voda izpod mojega tuša je tekla na hodnik pa potem malo v sosednjo kabino.

Večerja na suho v avtodomu. Prej pa en burek v Jajcu. In še večerni sprehod po Ilidži.

Narejenih 123 km

Po bivši Yugi 1.del

Pa je napočil čas dopusta. Start smo premaknili izpopoldneva v petek na soboto zjutraj.

Na Rupo in proti Bihaču. Na izstopu iz Hrvaške je dragi peljal mimo policistke, zato ga je dala na stran in mu šla gledat v kombi. Ko je videla, da je to kamper je takoj pustila naprej. Ker pa ga je že poliscistka dala na stran, je carinika zanimalo zakaj, zato ga je še enkrat pregledal, Vse skupaj seveda ni ušlo bosanskemu cariniku, ki je preveril stanje še sam in seveda občudoval vsebino.

Ogled slapov Slunjščice smo izpustili iz programa, ker bi to pomenilo ovinek po naši poti, vendar se je teta (Garmin) odločila, da nas odpelje po najkrajši poti, čeprav je to pomenilo vožnjo skozi neke rovte. Ko smo njeno nakano ugotovili, je bilo že prepozno in se nam ni ljubilo vračat na daljšo pot. Peljala nas je skozi Slunj, vendar smo slapove spregledali.

Potem pa samo srečno proti Bihaču. Tam smo se ustavili za ogled, vendar ravno veliko za ogledovanje ni bilo. Kako uro postanka, kosilo s piticami in jogurtom, ter naprej proti Jajcu. Pitice in jogurt za 4 lačne – samo 12 KM, kar pomeni 5 EUR.

Nekje na poti nas je spet ustavil policaj. Samo vprašal, če je vse v redu, će imamo vse papirje in opremo. Ko je slišal, da je to kamper nas je samo pozdravil, zaželel srečno pot in spustil naprej.

Nastanili smo se v kampu Plivsko jezero. Kolega je s kamperjem zapeljal na zelenico, ne da bi preveril teren. Zavil je na novo zelenico, po obilnem dežju – rezultat vkopan kamper. Pol ure smo se trudili s porivanjem, podlaganjem, nato pa ga privezali na naš kombi in povlekli ven.  Zelo lep kamp. Večerja kar v kampu. Čevapi in pleskavice. Dobri, kot jih še nismo jedeli. Pred večerjo še sprehod po okolici in ogled čudovite vode in slapov. Mlinčići. 

Zjutraj pa sem ugotovila, da smo dejansko spali nižje od gladine umetnega jezera.

Prvi dan smo prevozili 420 km.