Okvirni plan je narejen. Zdaj ga bo treba samo še dopolnjevati.
Sobota 21.6. zjutraj startava preko Slovenije - Kočevje-Bihač (302 km) ali pa kot tu
Vinica-Slunj(Rastoke - slapovi Slunjščice) Bihač
Nedelja 22.6. pa naprej proti Jajcu -( kamp Plivsko jezero).ogled Jajca in pot naprej skozi Zenico do Sarajeva - avtokamp Oaza (Bihač Sarajevo - 284 km)
Ponedeljek 23.6.- ogled Sarajeva in še ena nočitev v istem kampu
Ponedeljek 24.6. - iz Sarajeva Jablanica- Mostar kar 3 avtokampi (78 km) 10 km iz Mostarja se splača na izvir Bune avtokamp Aganovac Blagaj (Sarajevo - Mostar- Međugorje 153 km)
Torek 25.6. - Mostar-Međugorje(avtokamp Zemo) - Dubrovnik (171 km ) in prenočitev v enem od avtokampov (Međugorje - Dubrovnik- Kotor 236 km)
Sreda 26.6. - ogled Dubrovnika in naprej preko Hercegnovega proti Kotorju avtokamp Naluka (92 km)
Četrtek 26.6. - Budva - Skadarsko jezero in do Ulcinja (86 km brez skadarskega jezera)
Petek 27.6. - iz Ulcinja preko Albanije do Ohrida (264 km)
Sobota 28.6. - počitek na Ohridu in ogled okoliških krajev
Nedelja 29.6. - iz Ohrida Skopja preko do Vranjske banje (282 km)
Ponedeljek 30.6. - Vranjska banja - Leskovac - Niš - Vrnjačka banja ( 225 km)
Torek 1.7. - iz Vrnjačke banje preko Smederevega do Bele Crkve (242 km)
Sreda 2.7. - Bela crkva - Beograd (105 km)
Četrtek 3.7. Beograd preko Novega sada - Vukovar - Osijek (215 km)
Petek 4.7. Osijek - Zagreb- Koper (520 km)
Potopis v obratni smeri z nekaterimi podobnimi destinacijami
Potopis Črna gora- Albanija- Grčija
Potopis Beograd Vojvodina
Potopis Bosna- Dalmacija
Potopis Črna gora
Potopis - balkanska odisejada
Črna gora
Dubrovnik
Iz Slo do Budve
Skadarsko jezero pa še z samostanom ostrog (cesta ozka, kaskaderska) - črna gora
Kotor
Cetinje + Cetinje in Njeguši
Od Prilepa do Skopja
Od Kruševa do Prilepa
Od sv. Nauma do Kruševega
Od Tirane do Ohrida
Od Drače do Tirane- Albanija
Od Tirane do Drače
Novi sad
Iz novega sada domov
Od Vršca do Titelskega brega
Od Đerdapa vzdolž Donave
Od zaječarja do Đerdapa
Od Aleksandrovca do Niša
Od Novega Pazarja do Kraljeva
Po kanjonu reke Uvac
Preko Zlatibora do Ivanjice
Preko Višegrada do Mokre gore
Sarajevo
nedelja, 11. maj 2014
sobota, 10. maj 2014
Umag
Poleti paše kak odklop, pa čeprav samo za vikend. Ker imam v službi norišnico, si privoščiva vsaj kak vikend oddih. 3. avgusta 2013 sva se odpravila na Krk. Že toliko let se odpravljam tja. Vsakič, ko dragega prosim, ima priročen izgovor, da je to tako blizu, da lahko skočiva kadarkoli. In ta kadarkoli se je razpotegnil že na 28 let, na Krku pa še vedno nisem bila. Preverim avtokampe. Naredim spisek kje je senca, kake so cene in se pripravim oh in sploh, kot se za dvodnevni izlet spodobi. Ob 6h zjutraj sva že na Kozini in zavijava proti mejnemu prehodu Jelšane, ko po radiu slišim, da je tam čakalna doba za prestop meje 1 uro. Hitro ustavim. Malo se pogovoriva in spremeniva smer vožnje. V tem času je čakalna doba že uro in pol. Odpeljeva nazaj proti Kopru in na Dragonjo pa do Umaga. Krk je odpadel, saj se je ravno tistega dne začel feragosto - torej trume italijanov, ki se valijo na hrvaško obalo.
Peljeva mimo Umaga in zagledava avtokamp Finida. Dober bo. Prostor imajo in pred 8 uro že zajtrkujeva na sončku ob morju. Hčeri pošljem sms, da sva srečno prispela v Umag. V odgovor pa dobim presenečen: A na Krku ni bilo prostora?
Po zajtrku greva malo zaplavat in - saj ne moreš verjet - srečava znance s katerimi preživimo večji del vikenda. Pijačka pri njih, pijačka pri nas, kopanje in čvek. Še prehitro je tu nedelja popoldan in ura za odhod. Ampak odklop je bil fantastičen.
Blazino od zadnjič je nadomestila v ta namen kupljena spuža. Oblekla sem jo v oblekico iz jeansa, da je trpežna in lepo izgleda. Ko je ne potrebujeva jo samo prisloniva k steni, zvečer pa zvrneva dol. Jogi rjuha je lahko cel dan na njej, saj je prislonjena k steni in se ne maže. Pokrivalo in povštri pa so pri roki - nad voznikovo kabino - in jih zvečer tudi samo potegneva dol. Definitivno manj dela kot tisti original težki pogradi. Spim pa tako dobro kot v domači postelji. Stola in mizica so pa priročna kamp verzija, ki se tudi enostavno zložijo in potisnejo v kabino kombija. Ta problem je čisto zadovoljivo rešen. Ostaja nama samo še problem sanitarij in premalo električne avtonomije. No, dokler sva v kampu in se lahko priklopiva na elektriko, tega problema sploh ni.
Peljeva mimo Umaga in zagledava avtokamp Finida. Dober bo. Prostor imajo in pred 8 uro že zajtrkujeva na sončku ob morju. Hčeri pošljem sms, da sva srečno prispela v Umag. V odgovor pa dobim presenečen: A na Krku ni bilo prostora?
Po zajtrku greva malo zaplavat in - saj ne moreš verjet - srečava znance s katerimi preživimo večji del vikenda. Pijačka pri njih, pijačka pri nas, kopanje in čvek. Še prehitro je tu nedelja popoldan in ura za odhod. Ampak odklop je bil fantastičen.
Blazino od zadnjič je nadomestila v ta namen kupljena spuža. Oblekla sem jo v oblekico iz jeansa, da je trpežna in lepo izgleda. Ko je ne potrebujeva jo samo prisloniva k steni, zvečer pa zvrneva dol. Jogi rjuha je lahko cel dan na njej, saj je prislonjena k steni in se ne maže. Pokrivalo in povštri pa so pri roki - nad voznikovo kabino - in jih zvečer tudi samo potegneva dol. Definitivno manj dela kot tisti original težki pogradi. Spim pa tako dobro kot v domači postelji. Stola in mizica so pa priročna kamp verzija, ki se tudi enostavno zložijo in potisnejo v kabino kombija. Ta problem je čisto zadovoljivo rešen. Ostaja nama samo še problem sanitarij in premalo električne avtonomije. No, dokler sva v kampu in se lahko priklopiva na elektriko, tega problema sploh ni.
Bovec
Pa je prišel na vrsto tudi najin prvi vikend potep z "kamperjem". Ker je še veliko nedokončanega, predvsem pa ni WCja, sva prisiljena uporabljat avtokampe.
V petek zvečer 21. junija 2013, po službi sva se odpravila proti Bovcu in se nastanila v avtokampu Polovnik ob samem centru. Poiskala sva si prijeten prostorček v senci, parkirala in že nama je bilo vse udobje na razpolago.
Ker pa sem pograd vrgla ven iz kombija še preden sem ga preizkusila, nama je preostalo spanje na napihnjeni blazini. Zelo udobno, moram priznat, ampak mrazzzzzzz. Kombi ni najboljše izoliran. Blazina ni ravno dober izolator, saj je bil zrak v njej konkretno mrzel. In mrzle noči v hribih, ki jih mi na morju nismo navajeni. Pa oblečeš eno vrh drugega in je šlo. Tudi blazini se obeta isto kot pogradu :P
V soboto zjutraj sva šla do trgovine v Bovcu - na brzino nisem doma vzela niti mleka, kaj šele kruha. Po zajtrku pa na kolo in malo naokrog. Do kosila sva bila že nazaj. Na srečo. Nisem še niti dobro skuhala kosila, ko se je nebo nad nama zaprlo in začelo bruhati. Pa to ni bilo kar tako. Ropotalo je kot za stavo. Take toče že dolgo nisem videla. Kombi je lepo potolčen. Kolo, ki je ostalo zunaj je imelo demolirano luč, ampak smo na srečo našli vse koščke in zložili nazaj brez nobene škode. Pa še dodatno ohladitev je to prineslo. Popoldan sva odšla na potep raje peš. Pa ne samo zaradi vremena, ampak moram priznati, da je moja kondicija na nuli in mi je bilo zjutraj kolesarjenja čisto dovolj :P Lep sprehod med kupi toče. V gozdu je bilo pa toče toliko, da si na strmino sploh upala nisva, saj je drselo kot sredi zime.
Potem sva še pomagala grabiti listje v kampu, ki ga je toča sklatila z drevja. Zvečer kartanje na toplem in spet večplastno oblačenje za spanje.
V nedeljo spet kolesarjenje, kosilo s prijateljema, ki sta prišla mimo in prijeten čvek. Popoldan pa že pot domov, saj je bilo treba v ponedeljek že v službo. Ampak pospravljeno je bilo pa hitro :) Nobenega mukotrpnega zlaganja, pakiranja in vezanja na motor.
Pa še link do posta s slikami
V petek zvečer 21. junija 2013, po službi sva se odpravila proti Bovcu in se nastanila v avtokampu Polovnik ob samem centru. Poiskala sva si prijeten prostorček v senci, parkirala in že nama je bilo vse udobje na razpolago.
Ker pa sem pograd vrgla ven iz kombija še preden sem ga preizkusila, nama je preostalo spanje na napihnjeni blazini. Zelo udobno, moram priznat, ampak mrazzzzzzz. Kombi ni najboljše izoliran. Blazina ni ravno dober izolator, saj je bil zrak v njej konkretno mrzel. In mrzle noči v hribih, ki jih mi na morju nismo navajeni. Pa oblečeš eno vrh drugega in je šlo. Tudi blazini se obeta isto kot pogradu :P
V soboto zjutraj sva šla do trgovine v Bovcu - na brzino nisem doma vzela niti mleka, kaj šele kruha. Po zajtrku pa na kolo in malo naokrog. Do kosila sva bila že nazaj. Na srečo. Nisem še niti dobro skuhala kosila, ko se je nebo nad nama zaprlo in začelo bruhati. Pa to ni bilo kar tako. Ropotalo je kot za stavo. Take toče že dolgo nisem videla. Kombi je lepo potolčen. Kolo, ki je ostalo zunaj je imelo demolirano luč, ampak smo na srečo našli vse koščke in zložili nazaj brez nobene škode. Pa še dodatno ohladitev je to prineslo. Popoldan sva odšla na potep raje peš. Pa ne samo zaradi vremena, ampak moram priznati, da je moja kondicija na nuli in mi je bilo zjutraj kolesarjenja čisto dovolj :P Lep sprehod med kupi toče. V gozdu je bilo pa toče toliko, da si na strmino sploh upala nisva, saj je drselo kot sredi zime.
Potem sva še pomagala grabiti listje v kampu, ki ga je toča sklatila z drevja. Zvečer kartanje na toplem in spet večplastno oblačenje za spanje.
V nedeljo spet kolesarjenje, kosilo s prijateljema, ki sta prišla mimo in prijeten čvek. Popoldan pa že pot domov, saj je bilo treba v ponedeljek že v službo. Ampak pospravljeno je bilo pa hitro :) Nobenega mukotrpnega zlaganja, pakiranja in vezanja na motor.
Pa še link do posta s slikami
Potep - Cerkniško jezero
Ko sva si omislila svoj "kamper" ga je bilo treba preizkusit. Pa čeprav samo za en dan. 16. junija 2013 sva se odpeljala na Cerkniško jezero.
Amerika
In je naneslo, da sva se odpravila celo preko luže. Kot vsa ta potovanja, je dobro organizirano. Vidi se veliko in še več. Pa čeprav skoraj vsako noč drugi hotel.
New york 1. dan
New York 2. dan
Kanada
Philadelphija
Washington
utrinki
Pa še vse na enem kupu
New york 1. dan
New York 2. dan
Kanada
Philadelphija
Washington
utrinki
Pa še vse na enem kupu
Skandinavija
Junija 2011 naju je pot vodila na Skandinavijo. Sicer ni bila to neka huda želja po obisku teh dežel (tako, kot sem jo imela za Egipt), ampak ravno zato. Prilika je bila. In te destinacije sama ne bi nikoli izbrala.
Pa mi ni žal. Prečudovita narava. Predvsem so me prevzeli fjordi. Več o tem pa po dnevih v sliki in besedi:
1.dan
2.dan
3.dan
4.dan
5.dan
6.dan
7.dan
Ali pa zbrano na kupu
Pa mi ni žal. Prečudovita narava. Predvsem so me prevzeli fjordi. Več o tem pa po dnevih v sliki in besedi:
1.dan
2.dan
3.dan
4.dan
5.dan
6.dan
7.dan
Ali pa zbrano na kupu
Djerba Tunizija
Avgusta 2007 sva se odpravila na najino prvo pravo potovanje. Nekam v tujino. Z letalom. In na koncu ugotovila, da sva celo na drugi celini.
1. del - naslovnica
Zadnji trenutek sem iskala kako ponudbo in našla last minute. Zelo ugodno. All inclusiv.
2. del - letališče
Letalo naju je iz Brnika popeljalo na Djerbo, kjer so nas z avtobusi razvozili po hotelih. Že prvi problem se je pojavil, ko smo ugotovili, da so nam pozabili rezervirat hotel. In potem nekaj ur čakanja v hotelski avli, da so nam porihtali drugi hotel.
Potem pa luksuz hotelske sobe, jedilnice in bazenov. Kopanje v morju. Razvajanje. Dokler nisva ugotovila, da se tega človek hitro naveliča.
3. del - vsega po malem
4. del - plaža
5. del - naš hotel
Seveda je Kompas imel cel repertoar izletov. Za dodatno plačilo seveda. Za kaj sem pol plačala vse, če moram še enkrat plačevat? Odločila sva se samo za celodnevni izlet na celino. V Saharo z jahanjem kamel. Obisk trogloditov. Ogled prizorišča kjer so snemali Star wars.... Dan je bil čudovit, čeprav zelo naporen. Videli smo ogromno. Avtobusna vožnja je spominjala na kaskaderstvo. Še dobro, da je večidel po ravnini, ampak pot preko gora je bilo pravo adrenalinsko doživetje.
6. del - izlet na celino
7. del - Sahara
8. del - izlet na celino
Na tržni dan pa sva se s taxijem odpravila iz turističnega naselja v bližnji kraj. Kalejdoskop barv. V oblekah. V začimbah. Povsod. Barantanje. Samo pogledala sem medeninasto vodno pipo in jo morala na koncu tudi odnest s seboj, čeprav me ni niti najmanj zanimala. Začetna cena je bila 300 tunizijskih dinarjev. Na koncu sem jo dobila za 10,00 (ja, točno samo deset dinarjev) zraven pa še tobak :) Ni bil moj namen toliko cenkanja, pač pa enostavno nisem bila zainteresirana za nakup.
9. del - tržni dan
Ali pa vse skupaj tule. Sicer od 9. proti 1 :)
1. del - naslovnica
Zadnji trenutek sem iskala kako ponudbo in našla last minute. Zelo ugodno. All inclusiv.
2. del - letališče
Letalo naju je iz Brnika popeljalo na Djerbo, kjer so nas z avtobusi razvozili po hotelih. Že prvi problem se je pojavil, ko smo ugotovili, da so nam pozabili rezervirat hotel. In potem nekaj ur čakanja v hotelski avli, da so nam porihtali drugi hotel.
Potem pa luksuz hotelske sobe, jedilnice in bazenov. Kopanje v morju. Razvajanje. Dokler nisva ugotovila, da se tega človek hitro naveliča.
3. del - vsega po malem
4. del - plaža
5. del - naš hotel
Seveda je Kompas imel cel repertoar izletov. Za dodatno plačilo seveda. Za kaj sem pol plačala vse, če moram še enkrat plačevat? Odločila sva se samo za celodnevni izlet na celino. V Saharo z jahanjem kamel. Obisk trogloditov. Ogled prizorišča kjer so snemali Star wars.... Dan je bil čudovit, čeprav zelo naporen. Videli smo ogromno. Avtobusna vožnja je spominjala na kaskaderstvo. Še dobro, da je večidel po ravnini, ampak pot preko gora je bilo pravo adrenalinsko doživetje.
6. del - izlet na celino
7. del - Sahara
8. del - izlet na celino
Na tržni dan pa sva se s taxijem odpravila iz turističnega naselja v bližnji kraj. Kalejdoskop barv. V oblekah. V začimbah. Povsod. Barantanje. Samo pogledala sem medeninasto vodno pipo in jo morala na koncu tudi odnest s seboj, čeprav me ni niti najmanj zanimala. Začetna cena je bila 300 tunizijskih dinarjev. Na koncu sem jo dobila za 10,00 (ja, točno samo deset dinarjev) zraven pa še tobak :) Ni bil moj namen toliko cenkanja, pač pa enostavno nisem bila zainteresirana za nakup.
9. del - tržni dan
Ali pa vse skupaj tule. Sicer od 9. proti 1 :)
Naročite se na:
Objave (Atom)