Po bivši Yugi 1.del

Pa je napočil čas dopusta. Start smo premaknili izpopoldneva v petek na soboto zjutraj.

Na Rupo in proti Bihaču. Na izstopu iz Hrvaške je dragi peljal mimo policistke, zato ga je dala na stran in mu šla gledat v kombi. Ko je videla, da je to kamper je takoj pustila naprej. Ker pa ga je že poliscistka dala na stran, je carinika zanimalo zakaj, zato ga je še enkrat pregledal, Vse skupaj seveda ni ušlo bosanskemu cariniku, ki je preveril stanje še sam in seveda občudoval vsebino.

Ogled slapov Slunjščice smo izpustili iz programa, ker bi to pomenilo ovinek po naši poti, vendar se je teta (Garmin) odločila, da nas odpelje po najkrajši poti, čeprav je to pomenilo vožnjo skozi neke rovte. Ko smo njeno nakano ugotovili, je bilo že prepozno in se nam ni ljubilo vračat na daljšo pot. Peljala nas je skozi Slunj, vendar smo slapove spregledali.

Potem pa samo srečno proti Bihaču. Tam smo se ustavili za ogled, vendar ravno veliko za ogledovanje ni bilo. Kako uro postanka, kosilo s piticami in jogurtom, ter naprej proti Jajcu. Pitice in jogurt za 4 lačne – samo 12 KM, kar pomeni 5 EUR.

Nekje na poti nas je spet ustavil policaj. Samo vprašal, če je vse v redu, će imamo vse papirje in opremo. Ko je slišal, da je to kamper nas je samo pozdravil, zaželel srečno pot in spustil naprej.

Nastanili smo se v kampu Plivsko jezero. Kolega je s kamperjem zapeljal na zelenico, ne da bi preveril teren. Zavil je na novo zelenico, po obilnem dežju – rezultat vkopan kamper. Pol ure smo se trudili s porivanjem, podlaganjem, nato pa ga privezali na naš kombi in povlekli ven.  Zelo lep kamp. Večerja kar v kampu. Čevapi in pleskavice. Dobri, kot jih še nismo jedeli. Pred večerjo še sprehod po okolici in ogled čudovite vode in slapov. Mlinčići. 

Zjutraj pa sem ugotovila, da smo dejansko spali nižje od gladine umetnega jezera.

Prvi dan smo prevozili 420 km.