Spet zgodnji start (8:30) in proti Opuzenu, kjer smo se
ločili. D. in S. proti Pločam in domu, midva pa proti Dubrovniku in Črni
gori. Na meji iz BIH v Hr (pol ure čakanja za 50 m kolone) nam je carinik kompliciral, ker je ,oj dragi reku, da imamo s sabo mleko in pašteto. Uvoz mlečnih in mesnih
izdelkov je prepovedan. Vendar nas je na
koncu vseeno spustil naprej s priporočilom (skoraj že grožnjo), naj ne povemo, da prihajamo iz BIH.
Me pa zanima v katerem kamperju človek nima liter mleka in nekaj za zajtrk.
Na meji med Hr in Bih je spet hrvaški policaj težil, da bi
morala na špuro za tovorni promet, ker je to vendar tovorno vozilo, pa na koncu
popustil. Nihče drugi ni kompliciral. Pri vrnitvi iz BIH v Hr tudi nobenega
problema.
Potem pa na ogled Dubrovnika.
Zavila sva v mestno središče. Sledila obvezni smeri za kamperje in končala
izven Dubrovnika. Po cca 4 km sva uspela obrnit in spet v napad na Dubrovnik.
Na pokrito parkirišče ne moreš, tam je za kamperje prepovedano, tam ni
prostora, enosmerna pot je spet vodila iz Dubrovnika. Tokrat se pa ne vračava.
Poslikala sva ga iz ceste in se odpravila naprej. Pot pred nama je še dolga.
Mejni prehod s Črno goro. Brez problemov. Postanek v Herceg
novem, da si ogledava stari grad, če si ga v Dubrovniku nisva. Lep sprehod po
obali. Lepo mestno jedro - stari grad
Naprej proti Kotorju. Ob zalivu. Lepa vožnja in čudoviti
razgled. V Kotorju parkirava. Na parkirišču bi lahko tudi prespala (kamp Naluka
je bil precej pred Kotorjem, pa se nisva ustavila). V Kotorju si ogledava stari
grad. Na trdnjavo ne greva, saj nama je stopnic in vzponov za ta dan že
dovolj. Pa tam jih ni tako malo.
Odpraviva se naprej. Prodajalka v trgovini s
spominki naju napoti po obmorski cesti proti Tivatu, kjer naj bi bil po par
kilometrih kamp. Cesta katastrofalna, po samem robu obale. Ozka. Do kampa
narediva že kar nekaj kilometrov. Kamp
pa tako postavljen, da si nisva upala niti zavit notri Iz ozke ceste pod
pravim kotom v strm vzpon. Nadaljujeva proti Tivatu. Srečava še par avtokampov,
vendar so napolnjeni ko šibica. Končno prideva spet na normalno cesto in
nadaljujeva proti Budvi. Nikjer nobenega kampa. Malo pred Budvo pa zadnji hip
opazim tabelo za kamp Trsteno. Potem spet vse neoznačeno. Še dobro, da v
daljavi vidim kamperje. Obrneva in zapeljeva v kamp Jaz. Možakar na recepciji
je malo nataknjen, ampak nama pokaže parcelo. Ni pogajanja. Tu parkiraj, na
rikverc, prednja kolesa pa tik ob cesti. Imeli smo veliko dežja, da se ne
ukopaš. OK. Saj bova samo prenočila. Tamo su ti sanitarije. Pekara. Kamp kar
solidno velik. Visoki topoli. Sicer pa ne preveč poln. Plaža enkratno urejena –
ležalniki, senčniki, kup barčkov. Greva na večerjo v enega od njih. Naročiva
pizzo. Fantastična. Cena 15 EUR - pizza,
pijača, pa še nekaj za zapret.
Problemi se začnejo, ko hočem v WC. Stavba sicer velika, pol pa vidiš, da je ¾ pekara, samo zadaj dvoja vrata – Muško
zaklenjeno, žensko 1 umivalnik, ki ni bil spucan že kak mesec in dve kabini s
školjko. Umazano. Minimalistično, ma če bi bilo vsaj solidno čisto. Sprehod po
plaži, vendar kakega Wcja ne najdeva nikjer. OK bomo pa uporabljali našega v
kamperju. Ni mi ravno, ampak druge ni. Drugo jutro za spominek slikam famozne
sanitarije. Pred vrati sedi možakar in kasira 0,50 eur na osebo. Niso to
sanitarije samo za kamp, ampak kar za celo plažo.
Prevoženih 263 km
Ni komentarjev:
Objavite komentar