Dan za počitek. Zjutraj sva malo pospala in spet zadnji hip
lovila toplo vodo. Zajtrk – nutela s svežim kruhom. Končno kava iz kafetjere
tudi za Valterja. Včeraj sem kupila reduktor za plinski štedilnik. Stal je
celih 100 denarjev, kar je nekaj čez 1,5 EURa. Sva ga pa iskala več kot uro.
Potem počasi pospravljanje in okoli 11:00 sva se spravila v Ohrid. Parking se
nama je posreču v prvem poskusu. 50 m od vhoda v stari Ohrid. Plačala sva takoj
90 denarjev za 4 ure in se odpravila po uličicah. Najprej mi je v oči padla
verižica iz Ohridskega bisera v kombinaciji z »madre perla« Samo 20 EUR, vendar
sem se odločila, da še malo pogledam. Ja. Vse stojnice sem pregladala, kupila
take in drugačne spominke, tudi nekaj verižic in obeskov iz ohridskega bisera,
na koncu pa sem se vrnila prav po to.
Hiše v Ohridu so v bistvu na novo nareje, tudi če je to
stari del. In marsičesa niso ohranili. Videla sva tudi nekaj res starih,
razpadajočih hiš. Prišla sva do cerkve Sv. Jovana na rtu in se počasi odpravila
nazaj.
Povzpela sva se po nekem gozdu. Označbe slabe, ampak sva nekako
priplezala do Zgornjih vrat. Možakar na vratih je samo gledal od kod sva padla,
saj sva prišla od znotraj na vhod. V trenutku naju je ujela lokalna vodička, ki
nama je ponudila voden ogled ruševin za samo 5 EUR. Vstopnina pa je bila 100
denarjev. Odločila sva se za to in ni nama bilo žal. Na koncu sva ji dala 10
EUR saj je bilo njeno vodenje in razlaga res enkratno. Veliko nama je povedala
o zgodovini Ohrida. Tudi to, da je svastika znamenje sreče in upanja in jo je
Hitler od tu prevzel. Pogledali smo si konkavno baziliko, rimske kopeli, muslimanske grobove...vse na enem kupu. 1.
Slovanska cerkev je bila zgrajena na tem mestu. Pripovedovala nama je o Sv.
Klementu, ki je tu križal rastilne, učil v šoli duhovščine, zidal cerkev....Za
njim so prišli turki, njegovo cerkev porušili in na njenem mestu zazidali džamijo. Z leti je
džamija propadla, leta 2000 – 2002 pa je na njenem mestu ponovno zgrajena
cerkev sv.Klimenta, ki vsebuje vse sloge ostalih ohridskih cerkva, ki jih je
kar 365 – za vsak dan v letu po ena.
Z najino vodičko sva bila skoraj 2 uri in
kar težko sva se odpravila naprej. Povzpela sva se še na obzidje, kamor je šel
samo Valter. Stopnice so bile ozke in strme. Prav tako obzidje. Baje. Iz utrdbe
sva se spet spustila proti centru. Si spotoma ogledala še cerkev, prepolno
fresk – baje je cerkev z največ freskami v Evropi.
Od cerkve sva zavila še mimo
antičnega teatra in se vrnila na začetek. Kombi naju je pridno čakal, čeprav so
najihne 4 ure že potekle. V restavraciji, ki nama jo je priporočil ravno možak,
ki pobira parkirnino, sva si privoščila kočerjo. Hrana je bila enkratna.
Sledil je povratek v kamp AS kjer sva si privoščila še malo
počitka. Internet pa ne lovi na najini poziciji. Sem rekla vratarju, da bom
hodila z računalnikom okoli kje bo lovil. On se je smejal, jaz pa sem to res počela.
Ni komentarjev:
Objavite komentar